Vem, d že zelooo doug nism pisala in me je res zelo sram, ampak sploh ne najdm časa... Tako d ste mi lahk hvaležni, kr si zdele trgam trenutke časa, k bi jih lahko porabila za spanje... No, ni čist tko, ampak vseen... Sicer mi je pa dons že velik ljudi rekl d nakladam tako da si lahko predstavljate kakšn bo tale post.
No, dva eksterca smo že dal skos samo še en nam manjka in potem še piflanje kakšen mesec... pol pa počiiitnice!!! Sonce, prijatlji, kolo, bazen in še in še... Ampak do takrat je še daleč. Še posebej če morš bit uprašan fizko tko kt jst. :D
Danes smo se slikal u šoli. Prvo b-jevci, pol mi a-jeuci in potem pa še seveda generacijska... Pa smo se spomnl, d bi se zravn ns slikal par učitlou poleg razredničark. No, pa so pršli nekateri, nekaterim zanalšč nismo rekl d pridejo... In smo bili že skoraj nared, ko pa nekdo zaupije: "Učitelj Pavlič! (To je učitelj za glasbo in je med nami zelo popularen, star je mislm da neki čez 50, in je precej plešast razn okol glave) Dejte se uležt na tla pred nami!" No, jst osebno nism misnla d bo to res naredu. Ampak je. In potem se je ulegu na tla in smo se slikal in se režal in un fotograf sploh ni vedu kaj bi in je sm govoru: "Ja zdej bomo nardil veselo, pol se boste pa gospod usedu na stol, pa bomo naredl še resno..." In smo se slikal, zadnjič... Z učitlom na tleh, haha! Jutr mamo delavnice za nadarjene in bo spet čist bedno. Pr ns je vedno bedno, kr sploh ne prespimo u šoli. Itak bom pa u soboto 'prešpricala' xD. No grem jst zdej gledat kej na youtube. Tam se vedno najde kej, k me zamoti. Fajn se mejte!
četrtek, 7. maj 2009
ponedeljek, 30. marec 2009
Preveč, preveč, preveč....
A vas tut kdaj prime, da bi se preprosto ulegel na posteljo in rekel: "Ne da se mi več!" No, to se men zdej dogaja... Stvar je taka: Jutr, se pravi v torek, imam geografsko tekmovanje in nimam pojma. V četrtek imam tekmovanje za prvo pomoč in tut nimam pojma. V petek pišem matematiko in fiziko (fizko ker me ni blo, k so drugi pisal) in nimam pojma. In vse to se moram naučit! Obup. Mal me histerija prime... Najrajš bi šla do učiteljice in ji rekla, da pač ne bom šla. Pa sej v bistvu ni tak problem, da se morem naučit, ampak v tem, da ti taka tekmovanja vzamejo celo popoldne in se potem v mojem primeru, ne moreš učit matematke in fizke. In jst sm totalen butelj, ko se gre za matematko in fizko. Mal sm se mogla izpovedat. No, upajte da preživim... xD
četrtek, 26. marec 2009
Pasaré por este mundo...
Pasaré por este mundo una sola vez,
si hay alguna palabra amable,
que yo pueda pronuncíar,
alguna noble accíon
que yo pueda realizar,
díga yo esta palabra,
haga yo esa accíon AHORA,
pues no pasaré mas poraqui.
Jutr napišm še prevod. Pile, kej razumš?
si hay alguna palabra amable,
que yo pueda pronuncíar,
alguna noble accíon
que yo pueda realizar,
díga yo esta palabra,
haga yo esa accíon AHORA,
pues no pasaré mas poraqui.
Jutr napišm še prevod. Pile, kej razumš?
sobota, 21. marec 2009
Včeraj in jutri?
Učeri je biu po moje eden naj naj nevemkaj dnevou v mojem življenju...
Ko sm se kot usak dan ob šestih zbudila in šla u šolo nisem vedla, da se bom vrnila nazaj šele čez 14 ur...
No ja, ob petih smo mel prvo srečanje birmanskih skupin in jaz sem animatorka in sem zelo srečna ker imam v svoji skupini enega najbolj predrznih tamalih kar jih poznam (sedmar). Po prvih pou ure, ko sm si jst že mal pulila lase, so se zmisnl, da bojo zaljubljenci (!!! to jim seveda zdaj ni več ušeč in morm jst zato it jutr 1 uro prej k maši, da se preimenujemo.) Pol, nekje ob pol sedmih smo 3 navdušene kitaristke tolkle po kitarah, odzadaj so pa nekako ne tako navdušeni birmanci pel svetel plamen, darujem ti ljubezen, na križ si šel...itd.
Dejansko ne vem, kako lahko v 20 min skupaj sestaveš eno igrco, ampak če mi je to ratal dobim medaljo... ampak mislm da se bomo jutr pr maši totalno osramotil xD
Pol smo pa mi animatoriji še eno uro čepel v kuhnji pr župniku in jedel piškote ter zvedel par precej zanimivih stvari, katera najbolj zanimiva je pomoje ta, da gremo mogoče med poletjem v Švico in najbolj žalostna ta, da verjetno ne bomo šli nikol skupaj u Gardland, ker je župnik pač previsok, v Gardalandu je pa omejitev 190 cm za nekatere atrakcije, (župnik meri mislm neki čez 2m.)
Okol osmih smo pa začel že usi tako očitno zehat, da smo šli, nekateri s kepo u želodcih, ker so se nabasal čipsa (jst na srečo ne, ker ne bi mogla spat) in zvenom Kreslina v ušesih, ki ga je posebej za nas igrala Mateja.
No vse žrtve se splačajo, če bodo na koncu birmanci to kar morajo biti birmanci... Sicer pa večina tako in tako ne ve, kaj prejmejo ob birmi, verjetno mislijo da kolo ali kaj podobnega. Vendar, upanje umre nazadnje, upam da bo vsaj par takih, ki bodo kaj dobili v duhovnem smislu, ne samo v materialnem. Upam na najboljše!
Ko sm se kot usak dan ob šestih zbudila in šla u šolo nisem vedla, da se bom vrnila nazaj šele čez 14 ur...
No ja, ob petih smo mel prvo srečanje birmanskih skupin in jaz sem animatorka in sem zelo srečna ker imam v svoji skupini enega najbolj predrznih tamalih kar jih poznam (sedmar). Po prvih pou ure, ko sm si jst že mal pulila lase, so se zmisnl, da bojo zaljubljenci (!!! to jim seveda zdaj ni več ušeč in morm jst zato it jutr 1 uro prej k maši, da se preimenujemo.) Pol, nekje ob pol sedmih smo 3 navdušene kitaristke tolkle po kitarah, odzadaj so pa nekako ne tako navdušeni birmanci pel svetel plamen, darujem ti ljubezen, na križ si šel...itd.
Dejansko ne vem, kako lahko v 20 min skupaj sestaveš eno igrco, ampak če mi je to ratal dobim medaljo... ampak mislm da se bomo jutr pr maši totalno osramotil xD
Pol smo pa mi animatoriji še eno uro čepel v kuhnji pr župniku in jedel piškote ter zvedel par precej zanimivih stvari, katera najbolj zanimiva je pomoje ta, da gremo mogoče med poletjem v Švico in najbolj žalostna ta, da verjetno ne bomo šli nikol skupaj u Gardland, ker je župnik pač previsok, v Gardalandu je pa omejitev 190 cm za nekatere atrakcije, (župnik meri mislm neki čez 2m.)
Okol osmih smo pa začel že usi tako očitno zehat, da smo šli, nekateri s kepo u želodcih, ker so se nabasal čipsa (jst na srečo ne, ker ne bi mogla spat) in zvenom Kreslina v ušesih, ki ga je posebej za nas igrala Mateja.
No vse žrtve se splačajo, če bodo na koncu birmanci to kar morajo biti birmanci... Sicer pa večina tako in tako ne ve, kaj prejmejo ob birmi, verjetno mislijo da kolo ali kaj podobnega. Vendar, upanje umre nazadnje, upam da bo vsaj par takih, ki bodo kaj dobili v duhovnem smislu, ne samo v materialnem. Upam na najboljše!
sreda, 18. marec 2009
POZOR!!! Huda knjiga!
KRALJ TATOV
Zgodba se dogaja v skritih ulicah Benetk, kjer v starem zapuščenem kinu živijo otroci, ki so pobegnili od doma, ali pa jih doma niso marali. Skupaj so srečni in se počutijo varne. Za hrano in obleko pa skrbi Kralj tatov, 13-letni fant, za katerega nihče ne ve, kje živi. Kmalu pa dobi Kralj tatov zanimvo ponudbo. Conte mu naroči, naj nekaj ukrade. Med tem pa je dvema fantoma na sledi detektiv Victor, ki ga je najela zlobna teta Hester...
Prebrala sem jo že kkšnih 4x... Meni je všeč, polna je nepričakovanih zapletov in skrivnosti... Priporočam!
ponedeljek, 16. marec 2009
Med ljudmi
Pravijo, da me ljudmi je hladno.
Včasih se moraš toplo obleči.
Pravijo, da med ljudmi je temno.
Včasih moraš žarke najti.
Pravijo, da med ljudmi je težko.
Si že poskusil leteti?
In ko hodiš po mrzlih cestah brez poti,
videl boš, da jih ne moreš deliti.
Ni črnih, rdečih, belih, rumenih.
Vsako pot moraš izbrati.
Med ljudmi.
Pravijo, da med ljudmi je celo brezno.
Včasih se moraš objeti.
Pravijo, da med ljudmi je tiho.
Včasih moraš pesmi peti.
Pravijo, med ljudmi je neprebojno steklo.
Včasih moraš ovire podreti.
In ko letiš nad mesti,
videl boš izbire, ne trudi se jih soditi.
Ni neumnih, grdih, praznih.
Naučil se jih boš spoštovati.
Včasih se moraš toplo obleči.
Pravijo, da med ljudmi je temno.
Včasih moraš žarke najti.
Pravijo, da med ljudmi je težko.
Si že poskusil leteti?
In ko hodiš po mrzlih cestah brez poti,
videl boš, da jih ne moreš deliti.
Ni črnih, rdečih, belih, rumenih.
Vsako pot moraš izbrati.
Med ljudmi.
Pravijo, da med ljudmi je celo brezno.
Včasih se moraš objeti.
Pravijo, da med ljudmi je tiho.
Včasih moraš pesmi peti.
Pravijo, med ljudmi je neprebojno steklo.
Včasih moraš ovire podreti.
In ko letiš nad mesti,
videl boš izbire, ne trudi se jih soditi.
Ni neumnih, grdih, praznih.
Naučil se jih boš spoštovati.
sobota, 14. marec 2009
Ni nam vseeno, kajne?
OTROCI NA SVETU211 mio otrok, ki delajo
180 mio otrok sužnjev
150 mio podhranjenih otrok
120 mio otrok ne obiskuje šole
100 mladostnikov živi na cesti
50 mio novorojenih ni vpisanih v register 2000
6 mio otrok, ranjenih v vojni
2 mio otrok, ubitih v vojnah 90-ih let
1.200.000 vpletenih v trgovino z otroki
300.000 otrok, vključenih v vojsko
Vsak ta otrok od milijonov naštetih ima čustva. Čuti, vidi in sliši, lahko joka in se smeje. Vsak lahko trpi ali pa je vesel. Vsak je ČLOVEK in je na svet prišel ne glede ali je bel, črn, pohabljen, zdrav, bolan, velik ali majhen. Bi bil rad eden od njih?
Štiri milijarde ljudi ( to je več kot polovica celotnega svetovnega prebivalstva) ima na dan en dolar ali še manj. 20% ljudi poseduje 80% vsega bogastva.
Ali je tukaj vse v redu? Ne reci: "Jaz pač ne morem narediti ničersar." Vsak lahko naredi malenkost, sicer pa je velika stvar, če samo narišeš nasmeh na obraz enemu od teh otrok.
Spremeni se, spremeni nekaj, naredi nekaj, da boš polepšal življenje drugega. Ne želi s tem polepšati tudi svoje življenje. Ljubi in ljubljen boš, daj in ti bo povrnjeno.
Naročite se na:
Objave (Atom)
